JU-JITSU

Samoobrambne veščine izhajajo pretežno iz Daljnega Vzhoda. Seveda so tu mišljene predvsem veščine borbe brez uporabe različnega orožja. Borci v stari Japonski so se pogosto borili tudi z rokami, predvsem v obdobju, ko so različni vladarji prepovedali nošenje orožja določenim slojem ljudi (nižjim slojem). Reakcija na takšne prepovedi je bil razvoj novih tehnik borilnih veščin boja z rokami komiuchi.

Iz njenih najpopolnejših oblik se je kasneje, v drugi polovici 16. stoletja razvil Ju-Jitsu (danes srečujete različna poimenovanja te borilne veščine: Ju-Jitsu, Jiu-Jitsu, Ju-Jutsu. Svetovna Ju-Jitsu zveza (JJIF) - je izraz unificirala v enotno poimenovanje Ju-Jitsu). Različne šole Ju-Jitsa so se močno razmahnile v 17., še bolj pa v 18. stoletju, sčasoma pa zaradi različnih političnih pretresov in družbenih sprememb začele životariti, kar je imelo za posledico, da se je ta borilna veščina iz veščine vse bolj spreminjala v ekshibicijsko predstavo za množice lačne dogajanj, akcije in krvi. Vse to pa je privedlo do počasnega usihanja zanimanja za Ju-Jitsu, ki je s tem izgubljal stik s svojimi koreninami in glavnim namenom.

Sočasno z Ju-Jitsom so se razvijale tudi druge borilne veščine, ki pa so svoje korenine našle tudi v Ju-Jitsu. Mojstrom borilnih veščin pot, po kateri je krenil Ju-Jitsu ni več ustrezala, zato so izoblikovali svojo pot pri čemer so težili k vrnitvam k koreninam - k duhovnosti in filozofiji. Tako so iz mešanice in skupka vseh mogočih tehnik, ki jih je združeval Ju-Jitsu v svojem izpeljali le njene posamezne dele in borilno veščino očistili vsega, kar ni sodilo k njim. Tako je npr. nastajal tudi moderni judo, ki mu je bil Ju-Jitsu osnova (ustanovitelj Jigoro Kano).

Zbir ali skupni imenovalec vseh borilnih veščin je za Evropejce in naše dojemanje sveta nenavaden in neobičajen: ISKANJE POTI ZA SOŽITJE TELESA IN DUHA.

Torej ni osnovni namen borilnih veščin napad ali obramba, ampak z urjenjem, razmišljanjem in načinom življenja uskladiti dejavnost posameznikovega telesa in duha, ki s tem telesom upravlja. Kdor vsaj malo pozna filozofijo Daljnega Vzhoda ali se vsaj poskuša potruditi razumeti jo, bo to hitro dojel. Kdor tega noče, ne more ali zna dojeti, ta naj takoj opusti urjenje borilnih veščin.

Moderni Ju-Jitsu se je tako kot večina vzhodnjaških borilnih veščin, ki so se širile po Evropi in Ameriki, preoblikoval v borilno veščino in športno panogo, ki ima sicer skupno izročilo in zgodovinski vir, a je predvsem v etičnem in športnem smislu postavljen v okvir današnjega časa. Ju-Jitsu je v preteklosti bil (v nekaterih državah še je) zaradi svoje vsestranskosti in univerzalnosti najbolj samo med policijo in vojsko (v civilni sferi pa ga ni bilo ali ni bil dovoljen), v drugi polovici 20. stoletja pa se je začelo odpiranje navzven, v civilne sfere. Pričeli so se ustanavljati klubi in društva, prišlo je do povezovanje v nacionalne in mednarodne zveze.

IN KAJ JE POTEM DANES JU-JITSU?

V dobesednem prevodu bi Ju-Jitsu razčlenili kot mehka pot - sicer nenavadno za borilno veščino, a ravno v tem se skriva tudi njeno duhovno bistvo in učinkovitost, ki jo bomo razložili tudi v nadaljevanju. Na kratko pa lahko rečemo, da je Ju-Jitsu zbir najbolj uporabnih tehnik borilnih veščin (udarcev, prijemov, metov, blokad, vzvodov ipd.) in praoče večine modernih samoobrambnih veščin - judo, karate, aikido...

Pri samoobrambi se ne učimo pretepati. Samoobramba kot takšna je namenjena - kot že ime pove - prvenstveno obrambi in ne napadu. Torej se bomo poskušali naučiti, kako se v najrazličnejših situacijah čim bolje ubraniti pred morebitnim napadalcem oziroma napadalci. Kot vsak šport tudi ju-jitsu nudi mladim in vsem ostalih alternativo in možnost, da nekaj storijo zase - poleg tega pa z urjenjem in spoznavanjem filozofije borilnih veščin povečamo psihofizično kondicijo svojega telesa in duha. Za vadbo ni starostnih omejitev, čeprav je priporočena spodnja meja starosti okoli 9 let.

JU-JITSU - ŠPORTNA PANOGA

Ju-Jitsu je šport, ki ga priznava Mednarodni olimpijski komite (MOK). Pod okriljem Ju-Jitsu zveze Slovenije (JJZS) so vsako leto organizirana pokalna in državna prvenstva. V Sloveniji organiziramo tudi tri mednarodna tekmovanja in sicer: "Slovenia Open - Pokal Brežic" (Brežice), "Robi Rajh" (Maribor) in "Abu Dhabi National Pro Jiu-Jitsu Championship Slovenia" (Brežice). Pod okriljem Evropske (JJEU) in Svetovne (JJIF) Ju-Jitsu zveze so vsako leto organizirana razna mednarodna tekmovanja (Evropski pokal, Gran Slam, Duo Games,..) ter Evropska in Svetovna prvenstva. Največji tekmovanji v Ju-JItsu pa predstavljata Svetovne igre (te so organizirana vsake 4 leta kot olimpijske igre) ter Igre borilnih veščin. 

Olimpijski komite Slovenije – združenje športnih zvez (OKS-ZŠZ) priznava tri športne discipline, ki jih gojimo v nacionalnem in mednarodnem okviru, in sicer:

JU-JITSU BORBE

Športna borba je sestavljena iz treh delov. V prvem delu smejo tekmovalci izvajati udarce in brce, v drugem delu mete, vzvode in davljenja, v tretjem pa vzvode, davljenja in končne prijeme, v katerih lahko zadržijo nasprotnika določen čas. Kot že ta kratek prikaz pove, zajema športna borba celovit spekter tehničnih spretnosti, ki jih samostojno srečamo pri več različnih borilnih veščinah. Tekmovalec lahko zmaga z večjim številom točk po izteku treh minut borbe ali predčasno, če v vseh treh delih prikaže popolno tehniko, ki jo sodniki ocenijo z ippon. Borbe potekajo v moški in ženski kategoriji v različnih težnostnih razredih.

DUO SISTEM

V duo sistemu tekmovalci tekmujejo v parih. Gre za prikaz učinkovitosti, tehnične pravilnosti in hitrosti izvajanja obramb zoper vnaprej določene napade. Določenih je 20 napadov, medtem ko so pari samostojni pri izbiri obrambe. Sodnik žreba dvanajst napadov, ki jih v poljubnem vrstnem redu napove tekmovalnemu paru. Pet sodnikov ocenjuje, kateri izmed parov je bolje izvedel napad in obrambe. Disciplina od tekmovalcev zahteva tehnično znanje in izredne motorične sposobnosti. Tekmovanje poteka v moških, ženskih in mešanih parih.

BRAZILSKI JIU-JITSU (NE-WAZA)

Ne-waza oz. Jiu-Jitsu je najmlajša izmed disciplin in velikokrat preprosto prevedena kot parterna borba, četudi tekmovalca pričneta borbo stoje in nato nadaljujeta v parterju. Borba poteka v kimonah, sicer pa je zelo podobna trenutno zelo popularnemu brazilskemu jiu-jitsu ali v angleškem jeziku dobro poznanem submission grappling-u.  Bistvena razlika je, da so tekmovalci nagrajeni za aktivno delo, prehode med posameznimi tehnikami in celo za reševanje iz podrejenih situacij. Dovoljeni so končni prijemi, vzvodi in davljenja. Borba se predhodno zaključi, če tekmovalec uspešno izvede tehniko davljenja ali vzvoda.

Tekmovanja samo za otroške selekcije, ki se odvijajo samo na državni ravni:

PRIKAZOVANJU JU-JITSU TEHNIK 

Gre za tekmovanje, ki je namenjeno samo otroških selekcijam (do 16 let). Tekmovalec pred sodniško komisijo prikaže določene tehnike, ki so predpisane v programu glede na starost in stopnjo pasu. Tekmovalec prikaže določene karate tehnike (udarci, brce in blokade), mete, končne prijeme, transportne prijeme in predpisane obrambe. Tekmovalci tekmujejo v različnih kategorijah, ki so določene glede na starost, spol in stopnjo pasu.